Januar se pogosto z velikim črkami naznanja kot mesec novih začetkov, kot čas za svež obrat in uresničevanje novih načrtov.


A samo zato, ker ti takšno zgodbo pripovedujejo koledar in družbeno sprejeta prepričanja, ki te nagovarjajo skozi reklame in novoletne motivacijske nagovore, to še ne pomeni, da je to res najbolje zate.

Si se kdaj zares ustavil/a in razmislil/a, koliko je tvoja pot res tvoja? Ali te izpolnjuje? Čutiš, da živiš svoje potenciale? Kdo ti je v resnici postavil tvoj naslednji cilj? Kaj ti bo dalo to, da ga dosežeš?

Totalno nagužvan dan zame. Primož pa se že par dni ne počuti najbolje in ob 11h še vedno spi. Odločim se, da ga kljub svojemu natrpanemu urniku presenetim s palačinkami. Bom že nekako, plus - itak moram tudi jaz nekaj pojest.

Tisti, ki naju dobro poznajo, vedo, da sva od vedno rada v pogonu. Odraščala sva z vrednoto, da je življenje trdo delo, da se vrednost človeka meri po njegovem delu in uspehu in zato je potrebno neprestano nekaj delati.

Si kdaj opazoval/a, kako niti dve drevesi nista enaki? Vsako je zraslo in se izoblikovalo po svoje, da se je v najboljši možni meri prilagodilo virom, ki so mu na voljo. Svetlobi, prostoru ...

Večkrat sva že doživela, kako so se naju osebne izkušnje drugih dotaknile. Včasih sva se v njih prepoznala in so naju usmerile v globje raziskovanje sebe, druge so nama bile v razmislek, tretje so nama odpirale nove poglede.

Ko začneš enkrat konkretno delati na sebi, sčasoma opaziš pozitivne spremembe. Zdi se ti, da si končno na pravi poti. Da so ti zdaj določene stvari veliko bolj jasne in si nasploh boljši človek. Zdi se ti kot en tak pravljični “srečen konec” kakšnega poglavja.